Ruski predsednik Dimitrij Medvedjev se je odločil in priznal neodvisnost Južne Osetije in Abhazije. Država, ki je močno nasprotovala neodvisnosti Kosova, je sprejela odločitev popolnoma nasprotno svojim prejšnjim stališčem. Po drugi strani so zahodne sile na popolnoma drugem bregu, kot so bile v primeru srbskega nasprotovanja neodvisnosti svoje pokrajine.

Medvedjev je v izjavi poudaril:

Prebivalci Južne Osetije in Abhazije so več kot enkrat na referendumu podprli neodvisnost svojih republik. Razumemo, da imajo po tem kar se je zgodilo, pravico odločiti o svoji usodi.

Zahodni veljaki so hitro kritično reagirali na rusko priznanje, a njihove izjave so naravnost smešne, saj so še pred kratkim časom hiteli priznavati Kosovo in jim je bilo malo mar za enovitost srbske države in za rusko pritoževanje. Zdaj žanjejo to, kar so sejali. In kar je še huje, njihove grožnje so prazne. Bodimo pravični, grozijo predvsem zahodni diplomati in voditelji, ne Rusi. To je seveda nekaj, kar se ponavlja že več časa, ne samo v primeru Rusije, ampak tudi v primeru mnogih drugih držav. Recimo na primeru Irana, ki ne ogroža evropskih držav, kaj šele ZDA, a mu zahodni voditelji grozijo tako s sankcijami, kot tudi z vojaškim posredovanjem.

Kljub temu, da se je ruska oblast odločila delovati v nasprotju s prejšnjimi stališči, pa je ravnala popolnoma upravičeno. Gruzinski predsednik je sredi noči izvedel napad na že dolga leta de facto neodvisno pokrajino, pri tem pa je bilo ubitih kar nekaj ruskih mirovnikov. Tudi so se zahodne države v preteklih letih izkazale za nevredne zaupanja. Iz leta v leto so vedno bolj obkoljevale Rusijo in zahtevale več in več. Jasno je, da je bil končni cilj popolna podreditev ne le Rusije, temveč vsega sveta.

Te igre je konec, zahodni vpliv je zadel ob svoje naravne meje. Ne samo na Kavkazu, tudi v Ukrajini, Libanonu, Pakistanu, Iraku in Afganistanu.